Dodatne informacije za potnike

Opis trase

zemljevid poteka trase

Mestna hiša

Mestna hiša, v kateri je danes sedež Mestne občine Ljubljana, je hiša z bogato zgodovino v samem srcu mesta, ki tu stoji od konca 15. stoletja. Od tu se lahko odpravite peš na odkrivanje srednjeveškega mestnega jedra z Mestnim, Starim in Gornjim trgom, takoj ob Mestni hiši pa si ogledate vodnjak treh kranjskih rek, Robbov vodnjak, enega od najbolj znanih spomenikov baročne Ljubljane. Ob Plečnikovih pokritih tržnicah se lahko sprehodite skozi Osrednjo ljubljansko tržnico – najprej do Mesarskega mostu, ki velja za ljubljanski most ljubezni, nato pa še naprej do Zmajskega mostu, ki ga krasijo znameniti kipi zmajev, ki so najbolj znana podoba Ljubljane. Če se niste fotografirali z zmajem na Zmajskem mostu, velja, da niste zares obiskali Ljubljane.

Ulica v starem mestnem jedru Ljubljane
Foto: Blaž Pogačnik

Ljubljana

Ljubljano naj bi po legendi ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je z ukradenim zlatim runom potoval prek Črnega morja navzgor po rekah Donavi, Savi in nazadnje Ljubljanici, vse do njenega izvira. Tam naj bi ob velikem jezeru živela pošast, ki jo je Jazon premagal in ubil. Ta pošast je dobila lik v ljubljanskem zmaju, ki danes domuje v ljubljanskem mestnem grbu in na Zmajskem mostu. Ljubljana šteje 287.000 prebivalcev in se uvršča med manjše evropske prestolnice. Pravijo, da jo je lažje prehoditi kot izgovoriti njeno ime. Je mesto, ki ima ljubezen v svojem imenu. Če rečete »ljubljena« v slovenščini, ima enak zven kot Ljubljana – za tistega, ki Ljubljano zares spozna, imata besedi tudi isti pomen.

Zmajski most
Foto: Miran Kambič

Ljubljanski grad 

Ljubljanski grad je že 900 let prepoznaven simbol mesta. Sprva je bil utrdba, nato sedež deželnega glavarja, pozneje vojašnica in celo zapor, danes pa je osrednja mestna znamenitost in privlačna kulturna točka s pestro vsebino. Raziščite Erazmov stolp, Razgledni stolp, Kaznilnico, Virtualni grad in si oglejte katerokoli razstavo, ki trenutno domuje na Ljubljanskem gradu.

Špica

Špica je bila nekoč priljubljeno ljubljansko kopališče. Tudi danes je zaradi prijetnih zelenih in lesenih površin videti kot plaža, kjer Ljubljančani in obiskovalci Ljubljane ob lepih dnevih radi lovijo sončne žarke. Ime Špica izhaja iz špičastega kopnega dela, ki ga na tem mestu ustvari Ljubljanica.

Botanični vrt

V bližini si lahko ogledate Botanični vrt, ki spada med najstarejše botanične vrtove v Evropi. Ustanovljen je bil že leta 1810, v času Napoleonovih Ilirskih provinc. Na njegovo odprtje je prišel celo sam maršal Marmont, prvi in glavni guverner Ilirskih provinc, in zasadil lipo, ki kraljuje v drevesnem delu vrta še danes. V vrtu uspeva več kakor 4500 vrst, podvrst in oblik rastlin z vseh kontinentov. Od 140 do 180 botaničnih vrtov po svetu v njem naroča semena različnih rastlin, tako da ljubljanski Botanični vrt vsako leto razpošlje več kakor 2000 zavojčkov.

Na siki je dekle, ki v Ljubljani na terasi pije sok
Foto: Turizem Ljubljana / Nea Culpa

Trnovski pristan

Trnovski pristan, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik, je s svojimi velikimi kamnitimi stopnicami, ki se spuščajo proti reki, svojevrstna arhitekturna stvaritev in med najlepšimi sprehajališči v Ljubljani. V zadnjih letih velja tudi za popularno družabno zbirališče. Predvsem med mlajšo generacijo se je prijel izraz, da gredo ob lepih, predvsem poletnih dnevih posedet na "ljubljansko plažo". Plečnik je med drugim snoval tudi arhitekturne mojstrovine Prage in Dunaja. Še ena ikona neizbrisno zaznamuje Ljubljano. To je reka Ljubljanica. Ker je ponikalnica in se na površini pojavlja pod različnimi imeni, so ljudje začeli reko imenovati reka sedmerih imen.

Plečnikova hiša

Predela Krakovo in Trnovo, od središča oddaljena manj kot 20 minut hoje, pričata o tesnem prepletu Ljubljane in narave – od srednjega veka dalje sta znana po velikih vrtovih. Še danes z zelenjavo zalagata Ljubljančane na glavni mestni tržnici. V bližini je ogleda vredna neoromanska Trnovska cerkev. Z zgodovino cerkve je povezana tudi ena od najbolj znanih romantičnih zgodb Ljubljane. Pred cerkvijo je največji slovenski pesnik France Prešeren prvič srečal svojo muzo Julijo Primic in se vanjo v hipu zaljubil. V bližini je Plečnikova hiša, v kateri se lahko seznanite z življenjem in delom slovitega arhitekta, ki je zaznamoval podobo Ljubljane. Na ogled sta arhitektov dom z vso izvirno notranjo in zunanjo opremo ter stalna muzejska razstava.

Križanke

Trg je nastal leta 1793 in je po vitezih nemškega reda križnikov, ki so tam bivali od 13. stoletja, sprva nosil ime Križniški trg. V spomin na 120-letnico Ilirskih provinc – francosko zasedbo Ljubljane v letih med 1809 in 1813 – je bil leta 1929 na trgu postavljen ilirski steber, spomenik Ilirskim provincam in neznanemu francoskemu vojaku, delo arhitekta Jožeta Plečnika in kiparja Lojzeta Dolinarja. V kamnit steber sta vdelana bronasta reliefa z obličjem Napoleona in ženskim obrazom Ilirije. Ob trgu se raztezajo Križanke, kompleks nekdanjega Križniškega samostana, danes pa priljubljeno poletno gledališče – še eno delo, ki mu je ob prenovi v 50. letih prejšnjega stoletja svoj pečat pustil arhitekt Jože Plečnik. Tu se odvijajo tudi predstave Festivala Ljubljana, ki deluje vse od leta 1952 naprej. Na spodnjem delu trga stoji palača deželnih knezov Auerspergov, v kateri je sedež Mestnega muzeja, kjer si lahko ogledate stalno razstavo o zgodovini Ljubljane in njenih prebivalcih ali katero od aktualnih občasnih razstav. Trg je tudi izhodišče za ogled več arheoloških parkov, ki pričajo o dvatisočletni zgodovini Ljubljane, saj je v 1. stoletju tu stalo prvo naselje z imenom Emona. Obiščite Narodno univerzitetno knjižnico, ki je verjetno najpomembnejše Plečnikovo delo v Sloveniji.

Slika Križank
Foto: Dunja Wedam

Kongresni trg

Manjši trg je na tem mestu stal že v baroku, zelo temeljito pa so ga preuredili za kongres Svete alianse leta 1821, po katerem je dobil tudi ime. Danes je med najpomembnejšimi trgi Ljubljane, obrobljen s Slovensko filharmonijo, sedežem Univerze in arhitekturnim biserom, baročno Uršulinsko cerkvijo. Poleti je trg prizorišče številnih dogodkov. V parku Zvezda, ki zavzema osrednji del trga, stoji več znamenitosti. Med ostanki zidov antične Emone je na kamnitem stebru postavljena kopija pozlačenega bronastega kipa emonskega patricija, v rimski Emoni pa je bilo na tem kraju grobišče. Postajališče Kongresni trg je tudi odlično izhodišče za ogled Cankarjevega doma – osrednje slovenske kulturne ustanove, Parlamenta, Narodne galerije, Narodnega muzeja, Opere, Moderne galerije, Mednarodnega grafičnega likovnega centra in parka Tivoli.

Slika Kongresnega trga s pogledom na Ljubljanski grad
Foto: Dunja Wedam
Uršulinska cerkev
Foto: Dunja Wedam

Parlament

Stavba Državnega zbora oziroma slovenskega parlamenta skupaj s Trgom republike predstavlja politično središče Slovenije, hkrati pa središče sodobne Ljubljane. Trg je leta 1960 na prostoru, ki so ga pred tem zasedali obsežni vrtovi Uršulinskega samostana, zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar. V središču trga, ki ga obdajajo starejši parlament, stolpnici TR3, Ljubljanska banka s Cankarjevim domom v ozadju in poslopje veleblagovnice – tukaj je bila 25. junija leta 1991 razglašena osamosvojitev Slovenije. Ob robu trga je več spomenikov, največji je spomenik revolucije. Ob gradnji trga so odkrili večji del severnega obzidja rimske Emone in ostanke štirih velikih antičnih stavb. Originalni zid je deloma še ohranjen v vzhodnem delu podhoda pod Maxijem. Predmete, izkopane na območju Trga republike, hranijo v Mestnem muzeju Ljubljana.

Opera

Stavba ljubljanske Opere, najprej Deželnega gledališča, je bila zgrajena med letoma 1890 in 1892 v novorenesančnem slogu. Do zgraditve nemškega gledališča leta 1911 – oziroma stavbe današnje ljubljanske Drame – so tu uprizarjali slovenske in nemške igre, pozneje le slovenske. Postajališče je hkrati najbližje izhodišče za Narodni muzej Slovenije, osrednji slovenski zgodovinski muzej, kjer hranijo številne predmete z območja Slovenije, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine – med njimi gotovo izstopa 60.000 let stara neandertalčeva piščal iz Divjih Bab. Med stalnimi razstavami so Prazgodovinski zakladi, Rimske zgodbe s stičišča svetov, Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov in Rimski lapidarij, preverite pa tudi občasne razstave.

Ajdovščina

Ponovno se vračamo na Slovensko cesto, ključno avenijo v Ljubljani, ki je s preobrazbo iz prometnice v prostor, namenjen predvsem pešcem, kolesarjem in javnemu prometu, dobila poseben značaj, ki ustreza njeni vlogi in sodobnemu odrazu mesta. Na levi ji dodatno težo daje Ljubljanski nebotičnik, častitljiv primerek arhitekture iz časa med obema svetovnima vojnama. V času gradnje je bila to najvišja stavba na Balkanu in deveta najvišja v Evropi, danes pa velja, da obisk Kavarne na vrhu Nebotičnika ponuja najlepše razglede na Ljubljano. Legendarna slovenska popevka Na vrhu nebotičnika opisuje obisk tamkajšnje kavarne kot prvovrstno ljubljansko romantično doživetje.

Prešernov trg - Tromostovje - Osrednja tržnica

Kip Franceta Prešerna, delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca, je sprva naletel na velik odpor in kritiko med likovnimi poznavalci in v cerkvenih krogih, ker je nad pesnikovo glavo razgaljena muza pesništva, ki drži lovorovo vejico. Ljubljanski nadškof je v tistem času spisal protestno pismo županu Ivanu Hribarju in zahteval, da kip umaknejo izpred cerkve. Z enega od pročelij na bližnji Wolfovi ulici proti njemu simbolično zre kip Primičeve Julije, ki je veljala za njegovo muzo in nikoli uslišano ljubezen. Trg močno zaznamujeta Frančiškanska cerkev in povezanost s Tromostovjem, Plečnikovimi tržnicami s Stolnico sv. Nikolaja – in nas pripelje vse do Mestne hiše.

slika Galerije Emporium
Foto: Miran Kambič

 

Opis trase v italijanskem jeziku.

Opis trase v francoskem jeziku.

Opis trase v španskem jeziku.

ISO 14001:2015 potrjuje vzpostavite in vzdrževanje sistema vodenja s področja ravnanja z okoljem OHSAS 18001 je britanski standard za varnost in zdravje pri delu in sistem za upravljanje varnosti. Njegov namen je, da bi vse organizacije, ki jih uvedejo uveljavljale varnost in zdravje pri delu. Splošno je OHSAS 18001 najbolj priznani svetovni standard za varnost in zdravje pri delu in sistem za upravljanja varnosti. ISO 9001:2015 potrjuje vzpostavitev in vzdrževanje sistema vodenja kakovosti

S prijavo na e- novice soglašate, da Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. uporabi vaš elektronski naslov za namene obveščanja o novostih, ponudbi, splošnih informacijah, povezanih z dejavnostjo, ki jo izvaja Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., dogodkih, nagradnih igrah in drugih aktualnih zadevah ter poslovnih informacijah ter da izvaja analize o branju poslanih vsebin za lastne potrebe. Vaše osebne podatke (ime, priimek in elektronski naslov) Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. lahko obdeluje do preklica vaše privolitve.

Hkrati ste s prijavo na e-novice seznanjeni, da se iz sistema obveščanja (e-novic) lahko kadarkoli odjavite preko povezave, ki bo v vsakem sporočilu.

Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. se zavezuje, da elektronskega naslova ne bo posredoval, posodil ali prodal tretji osebi, brez predhodnega obvestila in pridobitve pisnega soglasja posameznika, in da bo vaše osebne podatke skrbno varoval v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Osebne podatke o posamezniku/ici bo Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. obdeloval zgolj v okviru zgoraj naštetih namenov zbiranja.